UPORABNIKI O PROGRAMU:

"Zelo pregleden in razumljiv - super." Urška

"Daleč najbolj prijazen uporabnikom." Barbara

"Program Enostavno knjigovodstvo mi odgovarja ker je zelo enostaven za uporabo." Erika

"Vaše spletno računovodstvo je odlično. Zelo pregledno in enostavno." Tanja

"Hvala za hitro intervencijo kljub pozni uri :)" Anže

"Delo z vašim programom je zelo enostavno." Rupert

"Program mi je izredno všeč." Mojca

"Naj pohvalim Vaš program res je enostaven in dostopen." Urška

"Nad programom sem navdušena. Res je enostaven za uporabo." Vlasta


NOVICE IN OBVESTILA

10.12.2018

Opomnik: Samostojni podjetniki, do 20. v mesecu je treba plačati prispevke za socialno varnost.


KONTAKTI


INFORMACIJE, NAROČILA, PODPORA:
GSM: 070 793 395


TEHNIČNA POMOČ:
GSM: 070 793 395


RAČUNOVODSTVO:
GSM: 040 611 022



Odpis terjatev

Plačilna nedisciplina je v današnjih gospodarskih razmerah velika. Z njo se podjetniki srečujejo vsak dan, pri čemer pa je potrebno poudariti, da se ta negativno stopnjuje. Veriga neplačnikov se tako širi in vpliva na druga podjetja, ki zaradi njih ne morejo poravnati svojih obveznosti. Z leti se je problem prenesel na vsa podjetja in plačilna nedisciplina je postala vsesplošen problem. Odprte terjatve močno vplivajo na poslovanje podjetja, na njihovo finančno moč, kar se izraža v problemih s plačilno sposobnostjo, likvidnostjo, stabilnostjo podjetja ter njihovo rastjo in razvojem.

V tem članku se bomo osredotočili na odpis terjatev, ki je ena od rešitev tega vsesplošnega problema.


TERJATVE
Terjatve so na premoženjskopravnih in drugih razmerjih zasnovane pravice zahtevati od določene osebe plačilo dolga, dobavo kakih stvari ali opravitev kake storitve. Terjatve se pojavljajo večinoma do kupcev ali drugih financerjev prodanih proizvodov in opravljenih storitev, lahko pa tudi do dobaviteljev, do zaposlencev, do države, itd.

Terjatve do kupcev so najpomembnejša skupina terjatev, saj so povezane s prodanimi izdelki in opravljenimi storitvami, kar je osnovna dejavnost gospodarskih (nefinančnih) družb. Zaradi plačilne nediscipline se v praksi pojavljajo vprašanja, kako vrednotiti terjatve, kdaj oblikovati popravek terjatve in kdaj jih odpisati. Vse to namreč vpliva na višino poslovnega izida. Računovodsko gledano, terjatev pripoznamo kot sredstvo, če:
-je verjetno, da bo prinesla gospodarsko korist, in
-je mogoče njeno izvirno vrednost zanesljivo izmeriti.


Terjatve vseh vrst se ob začetnem pripoznanju izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo poplačane. Kasneje pa lahko nastopi potreba po prevrednotenju terjatev zaradi njihove oslabitve ali zaradi odprave njihove oslabitve.


Razlika med popravkom vrednosti terjatev in odpisom
Na tem mestu je primerno še razjasniti razliko med popravkom vrednosti terjatve in njenim odpisom. V prvem primeru terjatev samo popravimo (oslabimo). Odpis pa pomeni, da terjatev odpravimo iz poslovnih knjig, navadno jih po odpisu vodimo zunajbilančno.


Ob prevrednotenju terjatev mora podjetje imeti dokazila, iz katerih izhaja, da je:

Odpis terjatev se prizna kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o končanem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti.


Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno končanega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če podjetje dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da nadaljnji pravni postopki niso ekonomsko upravičeni.


ODPIS TERJATEV:
Glede odpisa terjatev je potrebno upoštevati več predpisov:

Zakon o davku od dohodka pravnih oseb ZDDPO-2
Glede odpisa terjatev je potrebno upoštevati ZDDPO-2, ki določa kdaj je odpis terjatev davčno priznan. Najbolj pogost primer je, ko zavezanec nima sodne odločbe za odpis terjatev. Takrat moramo upoštevati 6. odstavek 21. člena tega zakona.


21. člen (prevrednotenje in odpis terjatev)
(6) Odpis terjatev je priznan kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave, v delu, v katerem terjatve niso bile poplačane oziroma niso bile poplačane v celoti. Odpis terjatev je priznan kot odhodek tudi na podlagi neuspešno zaključenega izvršilnega postopka sodišča ali brez sodnega postopka za poplačilo terjatev, če zavezanec dokaže, da bi stroški sodnega postopka presegli znesek poplačila terjatev, oziroma če dokaže, da so bila opravljena vsa dejanja, ki bi jih opravil s skrbnostjo dober gospodarstvenik, za dosego poplačila terjatev, oziroma da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.


Skratka 6.odst. 21. čl ZDDPO -2 določa, da je potrebno pridobiti dokazila s katerimi dokazujete, da ste opravili vsa gospodarna ravnanja za izterjavo dolgovanega zneska.


Katera pa so gospodarna ravnanja za izterjavo dolgovanega zneska pa je ponavadi odvisno od višine terjatve in od politike podjetja do izterjave.


Dejstvo, da je davčni zavezanec ravnal gospodarno in skušal izterjati terjatve, je mogoče prikazati na različne načine:

Davek na dodano vrednost DDV
Če je izstavitelj računa DDV zavezanec, potem je potrebno upoštevati tudi določila ZDDV-1, ki3.odst. 39. člena določa,  da če je podjetje (kupec) izbrisano, si lahko DDV od neplačane terjatve povrnete.


39. člen ZDDV (druge določbe)
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati  DDV.

Zakon o gospodarskih družbah ZGD
Če podjetje ne obstaja več in je bilo po skrajšanem postopku izbrisano, potem lastniki, v skladu z 425. členom ZGD, odgovarjajo z lastnim premoženjem za neplačane obveznosti iz podjetja še eno leto po objavi o izbrisu podjetja.


425. člen (pogoji)

  1. Družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi delničarji predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh delničarjev, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe.
  2. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do delničarjev, ki so dali izjavo iz prejšnjega odstavka, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra.
  3. Za obveznosti iz prejšnjega odstavka so delničarji odgovorni solidarno z vsem svojim premoženjem.

Slovenski računovodski standardi SRS
Če z dokazili ne razpolagate, potem ta odpis terjatev ne bo davčno priznan odhodek, računovodsko pa kljub temu bo.


Saj skladno s SRS 5 je potrebno terjatve, ki se ne obvladujejo več, odpisati. Za računovodske namene je že dovolj izpis iz AJPESA, da podjetje ne obstaja več.


SRS 5.23. Pripoznanje terjatve kot sredstva v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja se odpravi, če se ne obvladujejo več nanjo vezane pogodbene pravic. Ne obvladujejo pa se, če se pravice do koristi, podrobno določene v pogodbi,  izrabijo, če ugasnejo ali če se odstopijo.


SKRATKA...
Podjetja si morajo urediti ustrezen sistem za reševanje teh problemov, ki naj temelji na čim boljšem nadzoru nad terjatvami, pravočasnem reagiranju, preverjanju bonitete ter ustreznem informacijske sistemu znotraj podjetja.

Snežana Andrić (članek je objavljen z dovoljenjem avtorice)